Živali

PLANINSKI OREL

(Aquila chrysaetos)

Na širšem območju Logarske doline gnezdi planinski orel.

Odrasel ptič meri od kljuna do repa do 90 cm, čez krila pa tudi več kot 2 metra. Gnezdi v odročnih planinski predelih, navadno na skalni polici. Je največji ptič, ki živi v Sloveniji.

Zaradi lova je v preteklosti njegovo število močno upadlo, zato je zdaj povsod zavarovan. V Sloveniji ocenjujejo, da živi okrog 25 parov.

SOKOL SELEC

(Falco peregrinus)

Logarska dolina je tudi življenjski prostor sokola selca.

Odrasel ptič meri od kljuna do repa do 55 cm, čez krila pa do 120 cm. Potrebuje varno gnezdišče, ki je navadno na polici ali v skalni steni nad odprto pokrajino. Je redek gnezdilec, čigar gnezdišča so po Sloveniji razpršena v Julijskih Alpah, Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah in drugih skalnatih območjih.

Čeprav ga ogrožata krivolov, turizem in onesnaževanje s pesticidi, gnezdeča populacija v zadnjih letih postopoma narašča.

GAMS

(Rupicapra rupicapra)

V višjih predelih nad Logarsko dolino lahko z malo sreče opazujete tudi gamse.

Gams zraste do 1 m v višino in lahko tehta do 30 kg. Dobro se znajde na tudi najbolj strmih pobočjih, kjer potrebuje le malo opore.

Naravna sovražnika odraslih gamsov sta le volk in ris. Zlasti kozličem so nevarni tudi planinski orli. Med gamsi je največja smrtnost zaradi padcev prek sten in plazov. Pomemben vzrok smrtnosti so tudi zajedavske bolezni, ki so že nekajkrat zdesetkale naše gamsje trope.

KOZOROG

(Capra ibex)

V višjih predelih nad Logarsko dolino lahko z malo sreče opazujete tudi kozoroge.

Kozorog ni avtohtona slovenska vrsta, ampak so ga v naše Alpe postopno naselili od leta 1890 iz Švice in Italije.

Kozorogi živijo na odprtem skalnatem terenu nad gozdno mejo in višje kot gamsi, tudi preko 2000m. Pozimi se lahko zaradi pomanjkanja hrane spusti tudi do gozdov. Prepoznamo ga po močnih rogovih, ki so na prednji strani zelo grbavi in lahko pri samcih zrastejo do skoraj enega metra, pri samicah pa le do okrog 30cm.

Naravnih sovražnikov pri nas skorajda nima.

RUŠEVEC

(Lyrurus tetrix)

Ljudsko: mali petelin, škarjevec, ruševka, mala divja kokoš

Ruševca uvrščamo med gozdne kure. Pri nas živi izključno v gorah, najraje na obrobju tik nad gozdno mejo, torej v sredogorju in visokogorju.

Ruševec je pri nas zelo redek. Ogrožajo ga ujede, sova uharica, lisica, obe kuni in jazbec, še prav posebej pa ga ogroža človek s kmetijstvom, gozdarstvom, turizmom in športom.

OVCA JEZERSKO-SOLČAVSKE PASME

Na planinah nad Logarsko dolino se pasejo ovce jezersko-solčavske pasme.

Jezersko-solčavska ovca je avtohtona pasma ovc in je med njimi v Sloveniji najštevilčnejša.

Jezersko–solčavska ovca je nastala s križanjem primitivne domače bele ovce z bergamaško in padovansko ovco. Značilen izbočen nosni profil glave je dobila po bergamaški ovci, kakovostno volno pa je podedovala po padovanski ovci. Živali so večinoma bele barve, pojavljajo pa se tudi črne, temno rjave in pisane oziroma črno bele. Pri belih ovcah je zaželena temna barvna lisa okrog oči (”očala”) ali pod očmi (”solza”) ter na konicah ušes.