Aktualno

Spoštovani,

verjetno vam je že prišlo na ušesa, da se po Logarski dolini in okolici (spet) potikajo raziskovalci, ki (spet) sprašujejo čudna vprašanja. »Kakšne koristi imate od Logarske doline?« »Kakšni so vaši odnosi s turisti?« »Kje so po vašem mnenju ključne naravne vrednote?« Morda smo vas tudi že obiskali in ukradli kakšno uro vašega časa.

Kaj sploh raziskujemo? Temeljni namen našega projekta je doseči boljše ravnovesje med interesi ljudi, ki živijo v zavarovanih območjih, in preostalo javnostjo (torej obiskovalci, odločevalci in drugi, ki imajo interes po tem, da se naravo zavaruje – npr. naši potomci). Orodje, ki se ga pri tem poslužujemo, je koncept ekosistemskih storitev. Gre za pojem, ki označuje koristi, ki jih imamo ljudje od ekosistemov, kot so npr. hrana, pitna voda, čist zrak, pa tudi bolj neotipljive koristi, npr. sprostitev in rekreacija. Vendar te koristi niso v enaki meri prisotne povsod; hipoteza našega projekta je, da so te koristi v večji meri prisotne v zavarovanih območjih kot v nezavarovanih območjih. Ne vemo pa, v kolikšni meri in kje.

Da to lahko ugotovimo, potrebujemo informacije, ki jih delno lahko pridobimo iz različnih kart (rabe tal, naravovarstvenega atlasa, atlasa voda ipd.), ne moremo pa iz kart pridobiti vsega, saj so ekosistemske storitve tesno vezane na ljudi. Zato hodimo okrog in sprašujemo različne uporabnike – zlasti lastnike zemljišč in obiskovalce. Le ti nam lahko pojasnijo, kaj uporabljajo, kaj bi še potrebovali, kje je to v prostoru in seveda – kje prihaja do morebitnih konfliktov.

Zato vas vabimo na posvet, kjer bomo v obliki delavnice skušali opredeliti, katere koristi (in kje) so bistvene za vas kot neposredne uporabnike prostora. Delavnica bo potekala 27. 10. od 9:30 do 12:00 v sejni sobi Občine Solčava. Rezultati te delavnice bodo pomembno prispevali ne le k oceni ekosistemskih storitev v Logarski dolini in Matkovem, kotu, temveč tudi k upravljanju zavarovanih območij po vsej Sloveniji. Cilj projekta je namreč ustvariti protokol za oceno ekosistemskih storitev v zavarovanih območjih po vsej Sloveniji, ki jo lahko potem parki vključijo v svoje načrte upravljanja. Logarska dolina in Matkov kot sta v naši raziskavi poskusni območji, poleg njih pa bodo metodo preizkušali še Triglavski narodni park, Krajinski park Goričko Ljubljansko barje, KP  Regijski park Škocjanske jame in Kozjanski regijski park.

V upanju na pozitiven odziv na vabilo vas lepo pozdravljamo,

Ekipa NatGuidES