Projekti v Logarski dolini

Cilj projekta je bil oblikovati didaktična, interaktivna gradiva za šolsko mladino, ki obravnavajo vsebine o naravni in kulturni dediščini, trajnostni rabi naravnih virov, biotski pestrosti in o Natura 2000 na projektnem območju - Krajinski park Logarska dolina in Solčavsko. S tem je želel visokošolski zavod podpreti naravovarstvena in izobraževalna prizadevanja podjetja ter hkrati omogočiti študentom razvoj specifičnih kompetenc, pridobivanje praktičnega znanja ter izkušenj.

Tekom projekta so študentke preko različnih dejavnosti (analiziranje različnih virov, delo v podjetju oz. spoznavanje območja, kjer deluje podjetje ter analiza obstoječega stanja turistične ponudbe, sodelovanje pri praktičnem izdelovanju izobraževalnih gradiv ...) razvile idejo o nadgradnji trajnostne turistične ponudbe na zavarovanem območju. Dejavnosti so prilagojene tudi za vzgojno-izobraževalne obiske šol, družine, osebe s posebnimi potrebami, starejše, upoštevana so načela trajnosti ter možnosti, ki jih ponuja informacijsko-komunikacijska tehnologija.

Tako so bila izdelana naslednja gradiva: Bonton v parku, Dihotomni ključ za prepoznavanje drevesnih vrst po lubju (tudi spletna oblika), Polst plakat, Rinkova učna pot (navodila, učni listi, zabojček z materiali), Botanična sprehajalna pot (navodila za prilagoditve za starejše, družine z mlajšimi otroci in osebe s posebnimi potrebami, priprava dodatnih aktivnosti), interaktivna sestavljanka rastlin in živali območja parka, zgodba o pajku Rinku, slikovna podoba pajka Rinka, posneto besedilo centra z znakovnim jezikom, posneta zgodba o pajku Rinku z znakovnim jezikom ter dodatni spremno in podporno gradivo k posameznim izobraževalnim dejavnostim. Gradiva, vezana na posamezne dejavnosti, so opremljena tudi s QR kodami.

Več o projektu

Logarska dolina je gospodarsko slabše razvito območje, vendar pa ima dobro ohranjeno naravo, veliko biotsko pestrost in opredeljena Natura 2000 območja. Sodelujoče podjetje ima koncesijo za upravljanje s Krajinskim parkom Logarska dolina, ki je bil ustanovljen z namenom ohranjati naravno in kulturno dediščino območja. Ohranitveno stanje številnih habitatov in vrst se je v razmeroma kratkem času poslabšalo in brez aktivnejših in bolj usmerjenih ukrepov nadaljevanja izgube biotske raznovrstnosti ne bomo zaustavili. Zato je še kako pomembno aktivno prizadevanje za ohranjanje narave in biotske pestrosti v zavarovanih območjih, kot je Logarska dolina. Zavarovana območja so namreč prepoznana kot najučinkovitejši naravovarstveni ukrep za ohranjanje narave.

Cilj projekta je bil analizirati stanje biotske pestrosti metuljev na območju Krajinskega parka Logarska dolina, identificirati najzanimivejše in pestre habitate ter jih predstaviti lokalni in širši javnosti v obliki kratkega promocijskega filma. Na podlagi popisa biotske pestrosti metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na različno vzdrževanih kmetijskih površinah (pašnik, travnik, gnojeni travnik) smo analizirali stanje okolja. Podatki so bili zbrani v obdobju med junijem in avgustom 2014 na šestih lokacijah, in sicer dvakrat mesečno.

Na vzočnih mestih je bilo zabeleženih 52 različnih vrst metuljev. Na seznamu vrst, ki je povzet na podlagi podatkov iz Atlasa dnevnih metuljev Slovenije je bilo na območju Solčavskega pričakovanih 59 vrst metuljev. Od tega 19 vrst ni bilo najdenih, na novo pa smo našli 10 vrst, ki glede na zbrane podatke niso bile pričakovane. Od teh 10-ih vrst so 4 zavarovane in spadajo na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije. Te vrste so temni pisanček (Melitaea britomartis), srebrni tratar (Clossiana selene), ozkorobi mnogook (Plebejus idas) in spremljavi cekinček (Lycaena alciphron). Skupaj smo našli 7 ogroženih in zavarovanih vrst metuljev. Po izračunanem Shanon-Wienerjevem diverzitetnem indeksu je razvidno, da imajo pašniki občutno višjo diverziteto metuljev v primerjavi s travniki. Na odstopanja med lokacijami pa v manjši meri vplivajo tudi vremenske razmere med popisom.

Rezultati našega projekta kažejo vpliv rabe zemljišč na biotsko pestrost metuljev, saj lahko z ustreznimi tehnikami kmetovanja bistveno pripomoremo k biodiverziteti na travnikih in pašnikih ter jo tudi vzdržujemo. Rezultati projekta se bodo uporabili pri načrtovanju kmetijske politike ter načrtov zaščite zavarovanih in ogroženih vrst metuljev ter njihovih habitatov. Povečala se bo osveščenost kmetov o okoljsko ustreznih praksah kmetovanja, ki pa ne zmanjšujejo dobička, temveč ga dolgoročno celo povečajo zaradi manjše uporabe fitofarmacevtskih sredstev in manjše degradacije zemljišč. Strokovno pridobljeni podatki bodo objavljeni v znanstveni reviji, kar pomeni prispevek projekta k znanosti. Mentorji so pridobili nove izkušnje pri alternativnih oblikah dela s študenti. V prihodnje nameravajo projekt nadgraditi z novo prijavo.

Eden izmed ciljev je bil ljudem predstaviti pomembnost pravilne obdelave kmetijskih površin, pa tudi samo pomembnost metuljev, ki so pomemben pokazatelji stanja okolja. Z namenom osveščanja obiskovalcev Solčavskega o pomenu biološke raznolikosti in pravilnega upravljanja s prostorom, smo naredili kratek dokumentarni film. V filmu je bil poudarek na naravni dediščini Solčavskega, prikazan pa je tudi potek terenskega dela. Za potrebe dokumentarnega filma so bili opravljeni intervjuji z okoliškimi kmeti, upravljavcem parka in direktorjem informacijskega centra Rink). Video bo na ogled v Turistično informacijskem centru RINKA in bo tako dostopen širši javnosti.

Poleg nesporno pridobljenih strokovnih kompetenc, ki osmišljajo znanja pridobljena v času študija, so študenti pridobili tudi izkušnje v konkretnem delovnem okolju zavarovanega območja, ki ga upravlja podjetje Logarska dolina d.o.o.

Ozadje projekta

Prometna obremenjenost alpskega prostora pomeni eno od največjih groženj za kakovost okolja. Alpe, kot turistična destinacija, doživlja hude prometne obremenitve tako v tranzitnem kot turističnem prometu. Še posebno so na udaru alpske doline, ki so povečini turistično razvite in tako pravi magnet za obiskovanje. Slovenski alpski prostor je zaradi relativno slabe javne prometne infrastrukture še posebno deležen velikih pritiskov individualnega motornega prometa. Poleg samega onesnaževanja zraka je promet huda obremenitev prostora v že tako povečini ozkih dolinah in vizuelno znižuje kakovost sicer povečini vrhunskih pejsažev.

S Krajinskim parkom Logarska dolina se upravlja od leta 1992 in v tem času je bilo narejenih veliko aktivnosti, ki izboljšujejo kakovost območja, predvsem na področju upravljanja z obiskom. Urejena je bila vstopna cona v park, urejene so bile površine za parkiranje v parku, interpretacijska pot. Kljub določeni urejeni infrastrukturi večinski del obiskovalcev obišče Logarsko dolino z motornim vozilom. Letno obišče Logarsko dolino preko 25.000 motornih vozil, še posebno je obremenjen avgust, ko obišče park preko 6.000 motornih vozil mesečno. Logarska dolina si je v letih delovanja ustvarila ime dobro upravljanega parka, vendar ji predvsem motorizirana množičnost zmanjšuje še boljšo podobo, saj gre za zavarovano območje z možnostjo vrhunskega doživetja narave. Logarsko dolino je potrebno gledati tudi v širšem smislu vpetosti v prostor Solčavskega (območje občine Solčava), Kamniško-Savinjskih Alp (bodoči regijski park), Zgornje Savinjske doline ter celotne Slovenije – tako v prometnem smislu kot v smislu ponudbe, ki temelji na mehki mobilnosti.

Veliko obremenjenost s prometom, še posebno v poletni sezoni, doživljajo tudi ostala turistična območja v Kamniško-Savinjskih Alpah in nasploh turistična območja v Sloveniji. Za vsa ta območja je značilna relativno slaba povezanost z javnimi prevozi in neizkoriščen potencial ponudbe tako imenovane mehke mobilnosti (predvsem pohodništvo in kolesarjenje).

Švica je znak kakovosti na področju urejanja mobilnosti. Sistemi javnega prevoza ter ponudba, ki temelji na mehki mobilnosti so vzor za celoten alpski prostor in tudi širše. Tudi s pomočjo dobrih praks iz območja Švice bi želeli napraviti korak naprej pri vpeljevanju mehke mobilnosti in tako zmanješavanja negativnih vplivov motornega prometa v Logarski dolini, območju Kamniško-Savinjskih Alp ter širše v Sloveniji.

Prispevek projekta z reševanju problema

Projekt bo imel večplastne prispevke k reševanju problemov. Osredotočen bo na tri glavne splošne cilje:

• Krepitev partnerstva na področju mehke mobilnosti med Švico in Slovenijo
• Izmenjava dobrih praks na področju mehke mobilnosti
• Izboljšanje mehke mobilnosti v krajinskem parku Logarska dolina ter širšem turističnem prostoru

Gledano teritorialno bo imel na lokalnem nivoju konkreten vpliv na izboljšanje mehke mobilnosti v Logarski dolini ter njeni okolici, na regionalnem nivoju območja Kamniško-Savinjskih Alp bo poskušal nakazati rešitve ter začeti povezovanje ciljnih skupin za izboljšanje mehke mobilnosti, na nacionalnem področju bo poskušal prepričati ciljne skupine, da je mehka mobilnost na področju turizma izjemno pomemben element kakovosti turističnih destinacij, na mednacionalnem nivoju pa je cilj projekta vzpostaviti trajne povezave med organizacijami v Švici in Sloveniji, katerih dejavnost sega na področje mehke mobilnosti ter širše trajnostnega razvoja.

Z nazivom mehka mobilnost je mišljena trajnostna mobilnost, ki je osredotočena na nemotorizirane oblike mobilnosti (še posebno pohodništvo in kolesarjenje), vključuje pa tudi tiste oblike mobilnosti, ki v najmanjši meri obremenjujejo okolje (električna vozila, javni potniški promet).

Načrtovane aktivnosti projekta:

• Študijski obisk predstavnikov ciljnih skupin v Švico z ogledom primerov dobrih praks
• Delavnica o izboljšanju mehke mobilnosti v Logarski dolini
• Delavnica o pomenu mehke mobilnosti v turističnih območjih
• Študija mehke mobilnosti v Logarski dolini
• Dan mehke mobilnosti v Logarski dolini 2x
• Izboljšava internetne strani Logarske doline o mehki mobilnosti v Logarski dolini ter primerih dobrih praks iz Švice.
• Izdelava zgibanke o ponudbi Logarske doline vezane na mehko mobilnost
• Izdelava paketov ponudbe, ki temeljijo na mehki mobilnosti
• Nakup električnih koles 4x

Vabljeni, da si pri vhodu v krajinski park brezplačno izposodite električno kolo.

Ostali dokumenti in novice projekta:

  Sporočilo za medije: Dan trajnostne mobilnosti v Logarski dolini 2013 uspel (1,235 KB)
 Vabilo: Dan trajnostne mobilnosti v Logarski dolini 2013 (918 KB)
 Poročilo z ekskurzije v Švico
 Vabilo: Strokovna ekskurzija v Švico
 Savinjske novice: Strokovnjaki o zelenem turizmu in trajnostni mobilnosti
  Vabilo na delavnico: Trajnostna mobilnost kot podpora turizmu (Logarska dolina, Hotel Plesnik, depandansa Palenk, sreda, 8. maj 2013) (181 KB)
  Vabilo na delavnico: Trajnostna mobilnost kot podpora turizmu (Logarska dolina, Kmečka hiša Ojstrica, torek, 7. maj 2013) (181 KB)
   Sporočilo za medije: Dan trajnostne mobilnosti v Logarski dolini 2012 uspel (715 KB)
  Vabilo: Dan trajnostne mobilnosti v Logarski dolini 2012 (639 KB)

Vsebina predavanj delavnice Trajnostna mobilnost kot podpora turizmu:

Zeleni turizem v Sloveniji; Maja Pak, Spirit Slovenija, sektor za turizem

Primeri trajnostnega urejanja prometa s poudarkom na turističnih območjih v Sloveniji; dr. Matej Ogrin, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo

Javna infrastrukturna podpora potrebam trajnostne mobilnosti v turizmu; mag. Polona Andrejčič Mušič, Direkcija RS za ceste

Logarska dolina kot primer urejanja prometa v turističnih območjih; Avgust Lenar, Logarska dolina d.o.o.

Predstavitev projekta EGO ZERO; Andrej Brglez, EGO ZERO d.o.o.  

Švicarski modeli trajnostne mobilnosti s primeri dobrih praks; Reto Soler, Združenje za trajnostni razvoj gorskih območij, Švica  in  Philipp Wegelin, Inštitut za turizem Univerze v Lucernu, Švica

Povezava na spletno stran švicarskega turizma, vsebine vezane na mobilnosti: Slow up - SwitzerlandMobility