Slap Rinka je eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji. Voda zanj se steka z območja Okrešlja. Nato teče preko manjših skalnih stopenj v obliki slapičev in brzic do tektonsko-ledeniške stopnje, kjer pada v veličastnem 90 m visokem loku v amfiteatralno kotanjo pod orlovim gnezdom. Kmalu nato se izgubi v prodnem nanosu pod Okrešljem. Zaradi svoje mogočnosti in višine, je Rinka od leta 1987 naravni spomenik.
Do slapa vodi Pot po Logarski in tudi predstavlja njen najlepši in najbolj obiskan del. Mimo slapa pelje planinska pot na Okrešelj do Frischaufovega doma in naprej v visokogorje.
Slap Palenk zagledamo na desnem bregu doline, tik nad hotelom Plesnik in vilo Palenk. Slap pada preko razbite pečine z višinsko razliko 78 m. Mogočnega videza je predvsem ob deževju. Nad slapom je ozka soteska z nekaj izjemno slikovitimi slapovi. V zimskem času predstavlja slap atraktivno plezališče za ljubitelje plezanja v ledenih slapovih. Slap Palenk je priljubljena točka za poročno zaprisego. Slap kot tudi soteska Palenka sta razglašena za naravna spomenika.
Izpod Zabrložnice (1635 m), v levem bregu Logarske doline, izvira potok Brložnica. Od izvira teče sprva dokaj položno, potem pa se na nadmorski višini 1122 m tok potoka prevesi v 9 m visok slap ter se na nadmorski višini 997 m konča s skoraj 40 m visokim in nadvse veličastnim slapom. Slapišče Brložniških slapov tako premaguje višino 125 m in ga sestavljajo štirje slapovi. Poleg spodnjega slapa je nadvse zanimiva tudi okolica zgornjega slapa. Le nekaj deset metrov nad njim je naravno okno pod katerim vodi stezica.
Slap, imenovan Rastovški skok, se nahaja na desnem pobočju Logarske doline v Logu. Potok, ki se napaja v pobočjih Strelovca in Krofičke, naleti skoraj že v dolini na prepadne skalne skoke, ki so visoki med 10 in 20 m. Zanimiva je tudi kamnina, saj je bogata z okamenelimi ostanki, ki pričajo o življenju v daljni preteklosti.