Alpsko cvetje

LEPI ČEVELJC

(Cypripedium calceolus)

Ljudsko: Ceptec, Marijini šolnčki, Marijini čeveljci

Po velikosti cveta je največja evropska orhideja. Navadno uspeva po gorskih bukovih gozdovih in je cvetoče ne moremo zamenjati z nobeno drugo vrsto, medtem ko bi jo lahko po listih zamenjali s čemeriko.

Je redka in ranljiva vrsta, ki jo zaradi svoje lepote ogroža tudi človek z izkopavanjem in odstranjevanjem semen, pravtako populaciji rastline škodi pretiran vnos dušika v okolje, pogozdovanje in spremembe v gospodarjenju z gozdovi.

Lepi čeveljc je kot ranljiva (V) vrsta uvrščen na rdeči seznam ogroženih rastlin ter s tem zavarovana.

KRANJSKA LILIJA

(Lilium carniolicum)

Ljudsko: Zlato jabolko

Kranjska lilija ima oranžne ali temno rumene cvetne liste, ki so zavihani nazaj, in jo po tem tudi ločimo od drugih vrst lilij. 

Rastlina je deloma ogrožena zaradi svoje lepote in posledično nabiranja, deloma pa tudi zaradi zaraščanja travnatih površin. 

Kranjska lilija je uvrščena na slovenski Rdeči seznam ogroženih rastlin in pri nas zavarovana, zato je ne nabirajmo in ne uničujmo.

AVRIKELJ

(Primula auricula)

Ljudsko: Lepi jeglič, Žvenikelj

Njegov cvet je podoben cvetu trobentice, ker obe rastlini spadata med jegliče. Od večine ostalih jegličev, ki imajo najpogosteje rdečkaste ali roza cvetove, se avrikelj razlikuje po živo rumenih cvetovih. Vsi drugi jegliči z rumenimi cvetovi imajo tudi nagubane liste.

V Sloveniji je avrikelj zavarovana vrsta.

ZOISOVA ZVONČICA

(Campanula zoysii)

Zoisovo zvončico najdemo samo v Sloveniji. Najpogosteje raste v skalnih razpokah.

Od drugih zvončic se razlikuje po tem, da je ustje cvetov pri zoisovi zvončici tako ozko, da skozenj žuželke ne morejo priti. Ker morajo za opraševanje napraviti luknjo v cvetnem košku, so cvetovi odraslih rastlin skoraj vedno načeti.

Zoisova zvončica je vpisana v slovenski Rdeči seznam; ne zaradi ogroženosti, pač pa zato, ker spada med zelo stare, terciarne rastline in med endemite naših Alp.

SVIŠČ

(Gentiana)

Ljudsko: Encijan, Svedrci, Zaspančki

Izmed več kot 400 vrstami svišča, jih v Logarski dolini raste kar nekaj. Rod je znan predvsem po velikih, trobenticam podobnim cvetovih, ki so večinoma modre barve.

Ker ima veliko vrst svišča zdravilne učinkovine in so zaradi nabiranja ogrožene, jih je veliko zavarovanih ali pa njihovo nabiranje urejajo predpisi.

PLANIKA

(Leontopodium alpinum)

Ljudsko: Očnica, Kosmatinka, Zvezdica, Pečnica, Skalarica

Na alpskih tratah in v skalnih razpokah je Logarska dolina s svojimi dvatisočaki ugodno rastišče tudi za eno najbolj slavnih alpskih cvetlic.

Pri planiki je zanimivo dejstvo, da tisto, za kar mislimo, da je cvet, so v resnici listi. Cvet je zgolj rumeni del na sredini in je v resnici socvetje. Celotna rastlina je porasla z belkastimi dlačicami, ki planiko ščitijo pred izgubo toplote in varujejo pred prevelikim izhlapevanjem, saj raste na izredno suhih in vetrovnih rastiščih.

Planika je tudi prva zavarovana rastlina v Sloveniji.

KAMNIŠKA MURKA

(Nigritella lithopolitanica)

Ta slovenska orhideja je eden izmed slovenskih endemitov, saj raste le visoko v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Kot samostojna vrsta je bila identificirana šele leta 1978.

Kamniška murka je uvrščena na rdeči seznam ogroženih vrst ter s tem zavarovana.